Ko se življenje spremeni in dobimo najlepše darilo življenja

Sama nosečnost je meni še vedno ena od najbolj neverjetnih stvari, kar jih življenje premore. Kako je možnost, da naše telo s pomočjo deljenja celic ustvari zdravega otroka. Ne zavedamo se tega, da je dovolj le ena manjša napaka pri tej delitvi, da je z otrokom kasneje nekaj narobe, ampak o tem v času nosečnosti ne smemo razmišljati, saj se moramo takrat zares prepustiti toku življenja. Če se vrnemo na sam začetek.

Ko prvič zagledamo tisto malo pikico na ultrazvoku in zaslišimo droben utrip srca, se zavemo, da se bo naše življenje popolnoma spremenilo. Oči se nam, kar same od sebe orosijo in preplavi nas hormon sreče. Skozi celotno nosečnost se nato soočamo z viharji nihanja razpoloženja in vsemi nosečniškimi tegobami, ki lahko pridemo in potem pridemo do dneva, ko končno spoznamo svojega otroka.

In v tistem trenutku, ko ga dobimo v roke, se življenje v trenutku spremeni.

Ko še nismo bile mame, nam je šlo vedno na živce tisto nenehno opozarjanje naših mam in prošnje, da jim napišemo, ko kam pridemo in nato postanemo mame in točno v tistem trenutku razumemo to strašansko zaskrbljenost že, če malce bolj plitko diha gledamo in preverjamo ali ej zagotovo z njim vse vredu.

Ko še nismo bile mame, smo imele čas za poležavanje in veliko prostega časa.

Ko še nismo bile mame, smo bile brez večje odgovornosti.

Ko še nismo bile mame, nismo razumele, koliko časa in življenja pravzaprav mama posveti svojemu otroku.

In ko postanemo mame, se življenje zares obrne na glavo. Partnerske zveze dobijo čisto nove dinamike, večerne kavice s prijatelji se za nekaj časa prestavijo na zgodno popoldanske ure in časa, ki nam ostane samo zase za svojo notranji mir, je vedno manj. Na začetku bi lahko rekli, da ga skoraj ni, saj se vrtimo v rutini hranjena, preoblačenja pleničk in uspavanja. Z meseca v mesec pa vse skupaj postane malce lažje, saj se navadimo in prilagodimo na nove rutine.

Ampak ne glede na vse, kar se spremeni, je to res največje darilo, kar nam ga je življenje dalo in za katero nimajo vsi takega privilegija, da ga dobijo ne smemo pa tukaj pozabiti nase. Pravijo, da če mi nismo dobro, ne moremo tudi za druge poskrbeti, zato drage novopečene mlade mamice ne pozabite nase, izkoristite porodniški dopust tudi zase ne, bojte se iti z otrok iz hiše. Jaz sem vedno rada rekla, ko me je na porodniškem dopustu katera od mam vprašala:“ ja kako te ni strah iti na telovadbo z njo pa na nohte pa na kavo, kaj če začne jokati? Kaj, če se pokaka ravno med vožnjo“. Sem odgovorila: „ Pač začne, jo podojim, preoblečem, jo imam pri sebi to je vse, kar majhen otrok potrebuje svojo mamo, ki se dobro počuti v svoji koži tako, da stvar je samo v tem, kako gledamo in se prilagodimo na situacijo“.  

Stvar je samo v tem, kako gledamo na situacijo in kako se nanjo prilagodimo. Zato drage novopečene mame dobrodošle vse z otročki ali brez njih na vseh storitvah v opisu samo dodajte ali pridete z otrokom, da si vzamemo kakšne par minut več za vse situacije previjanja, hranjena in uspavanja 😉.